»Skale mrmrajo pesem, ki ga bo preživela.«

»Izbrala bi molk, / v njem bi obupala, / v njem bi okrevala.«

»Nanine pesmi so pesmi, ki jih je napisal moj dedek Frane Milčinski - Ježek o meni, zame in so nastajale od mojega rojstva do približno tretjega leta.«

»Pesem o sebi, ki je 'himnična hvalnica vesoljnemu Človeku, ki tisto božjo iskrico, ki tli v vsakem od nas, razpihuje najprej v plamen, v kres,' je zdaj izšla v samostojni knjigi v prevodu Mihe Avanza.«

»Misel, ki je videla zelenkaste valove plime / prečesavati v spirale zavozlane kodre deklic morja, / zdaj plahuta s krili kakor netopirji in nje usedline / naselijo podstrešje, ki krije ga lobanje skorja.«

»Bili smo izbrani v pleme, / v odprti krog, kamor pridejo tisti, / ki jim je okoli prekatov vzklilo / tudi nekaj srebotja in vrb žalujk.«

»Čakam njega, ki ga ni. / In vem, da ga ne bo. / A nočem verjeti. / Prav zato si ga domišljam, / ga nestrpno pričakujem / kot nikogar doslej. / Mogoče je prav, / da nikoli ne prestopi mojega praga, / ker nočem izgubiti edinega, kar imam: to čakanje.«

»Mislili so, da jih bodo branje, pisanje, Cesta 23 popeljali do dobrega življenja, ki ga nikdar niso videli. Niso vedeli, da jih bo ta stara avtocesta vodila v svet bridkosti.«

»Vse, kar pesmi odslikavajo, je tisto, s čimer se zavestno ali nezavedno soočamo in od česar istočasno bežimo, da bi se približali neotipljivemu – višjemu, ki ga slutimo.«